petek, 1. junij 2012

Preprosto: naredimo preprosto škatlico

Škatlice (takšne in drugačne) so že dolgo moje spremljevalke. Rada jih delam in delala sem jih že davno prej, preden sem imela t.i. ploščo za delanje utorov (scorpall). Se človek pač drugače znajde. Sem pa tekom zadnjih let začudono ugotovila, da se mnogo ljudi nekako boji "delati" škatlice. Ker pač ne bodo uspele. Ja, to se vsem dogaja. Tudi meni, nisem nikakršna izjema. Ampak takšen bav bav pa vendarle ni.

Pa se lotimo ene povsem preproste škatlice.
Kaj moramo premisliti ali vedeti, preden začnemo z delom?
  • kaj bo v škatlici (na podlagi tega lahko izberemo trden ali manj trden material)
  • kako se ta material obnaša pri zgibih (nekateri pokajo in jim ni pomoči); najbolje je, da poizkusimo na kakšnem kosu papirja
  • pri večjih izpeljavah moramo loviti ravnotežje med širino in višino,da nam škatlica še vedno ostane trdna
  • ali bo osnova "gola" ali jo bomo oblekli v še kak dodaten papir (kadar jo oblačimo, spet nekaj pridobi na svoji trdnosti
mere so napisane za točno tiste škatlice na prvi fotografiji
Preprost načrt si moramo vedno narediti na kos papirja(lahko je grafičen kot zgoraj, jaz uporabljam zgolj številke in računanje - se pravi nič ne rišem). Drugače ponavadi ne gre in kaj hitro se lahko zmotimo, ko čisto zares zarežemo v papir.
Pojasnila k fotografiji:
  1. jaz preprosto pri rezanju pokrova papir "zamaknem" tiste 3mm preko glavne črte in režem
  2. zgibe naredimo pač glede na to kaj imamo na voljo; lahko si pomagamo tudi z lepenko v katero naredimo utor, če nimamo ploče (zgibe v tem primeru vlečemo ob ravnilu)
  3. ročno zgibanje narejenih utorov, dodatno jih lahko utrdimo s kakšno od kosti za zgibanje ali pa uporabimo leseno paličico (npr. od sladoleda)
  4. v tem primeru velikosti je bilo potrebno odrezati tudi štiri vogalne trakove papirja (iz 7cm sem jih zmanjšala na malo manj kot 5cm); zareze po zgibu pa raje reživo v rahlo črko "V" ali špičko, ki jo moramo seveda odstraniti
  5. tako pripravljen "plašč" oblečemo s papirji
  6. nanesemo lepilo; sama tik ob robu uporabljam dvostranski lepilni trak (ker pač deluje kot sekundno lepilo), preostanek pa delno zapolnim s tekočim lepilom
In za konec še: dobili smo osnovo. Sedaj pa jo lahko tudi po svoje dekoriramo, ali pa pustimo takšno kot je. Zakaj sem jaz samo na treh stranicah dna lepila vzorčast papir? Ker..... 
.... je bila na koncu prazna stranica obdelana takole.

OPOZORILA:
  • tanjši ko je material, manj "dodatka v milimetrih" potrebujemo na pokrovu in obratno
  • tudi brez dvostranskega lepila gre (moramo pač uporabiti ščipalke ali sponke za papir, da lepljene robove obdrži skupaj, dokler ne prime)
  • tudi ali je dno "golo ali preoblečeno" lahko vpliva na dodatne milimetre na pokrovu
  • poizkusite s škatlico enakih dimenzij; je lažje in odpade tisto "rezanje" odvečnih trakov proč

Do prihodnjič ..... do spet kakšnega preprostega postopka ....Vas pozdravljam.

2 komentarja: